
Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je poslancu Svobode Miroslavu Gregoriču zaradi kršitve zakona o integriteti in preprečevanju korupcije izrekla 400 evrov globe. KPK je ugotovila, da je Gregorič storil prekršek, ker državnega zbora v zakonsko določenem roku ni obvestil, da je januarja letos prenehal opravljati funkcijo prokurista v družinskem zobozdravstvenem podjetju Cyclopet. Funkciji poslanca in prokurista sta po zakonu sicer nezdružljivi, vendar pa KPK proti poslancu ne more ukrepati, ker je nezdružljivost že odpravil. Gregorič je dejal, da je globo že plačal in da mu bo KPK zaradi takojšnjega plačila povrnila polovico zneska, torej 200 evrov.
Komisija za preprečevanje korupcije je zaključila prekrškovni postopek zoper poslanca Gibanja Svoboda Miroslava Gregoriča, ki ga je vodila zaradi njegovega neporočanja o spremembi vloge pri določenem poslovnem subjektu. Ker je komisija ugotovila, da je Gregorič kršil šesti odstavek 35. člena zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK), ki ureja omejitve poslovanja, mu je izrekla 400 evrov globe.
Gregorič je bil namreč do januarja letos prokurist v zobozdravstvenem podjetju Cyclopet, ki ga vodi njegova hčerka, tega pa ni prijavil pristojnim institucijam. Funkciji poslanca in prokurista sta po zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije sicer nezdružljivi. Gregorič ob nastopu poslanskega mandata o svoji dejavnosti ni obvestil ne državnega zbora ne KPK.
Zaradi več let trajajoče nezdružljivosti funkcij niso uvedli postopka proti poslancu
KPK je ugotovila, da je Gregorič storil prekršek, ker v zakonsko določenem roku po nastopu spremembe organu, pri katerem opravlja funkcijo, ni posredoval podatkov o tem, da je 6. januarja letos prenehal opravljati funkcijo zakonitega zastopnika pravnega subjekta. Državnemu zboru bi moral po njihovih navedbah najkasneje v osmih dneh po prenehanju opravljanja te funkcije sporočiti, da ni več prokurist v gospodarski družbi Cyclopet, česar pa ni storil.
Glede Gregoričevega neporočanja ob nastopu poslanske funkcije leta 2022 o omenjenem subjektu, za katerega veljajo omejitve poslovanja, ter sočasnega opravljanja funkcij poslanca in prokurista, ki ste nezdružljivi, pa je KPK, ki jo vodi Robert Šumi, pojasnila, da prekrškovnih postopkov v teh primerih ni mogla uvesti.

"V primeru neporočanja sta od dogodka minili že več kot dve leti, kar je zakonski rok za uvedbo prekrška, nezdružljivost pa je poslanec že sam odpravil," so poudarili na KPK.
Gregorič že plačal globo, KPK mu bo vrnila 200 evrov
Gregorič je danes za STA izrazil zadovoljstvo, da je KPK zaključila svoj postopek. Pojasnil je, da je odločbo prejel pred tremi tedni ter da je takoj plačal 400 evrov globe in 40 evrov za stroške postopka. Prejšnji teden ga je KPK z novo odločbo obvestila, da je zaradi takojšnjega plačila globa le polovična in da mu bodo 200 evrov vrnili, je še dodal Gregorič.
Poslanec Svobode je že po razkritju, da je več kot dve leti in pol po izvolitvi v državni zbor zasedal tudi funkcijo prokurista, sporočil, da ne bo odstopil. Do njegovega ravnanja so bili sicer tudi nekateri poslanci Gibanja Svoboda. Da bi moral Gregorič odstopiti in prevzeti odgovornost za svoja ravnanja, je takrat dejala predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič. A so v največji koalicijski stranki nato poudarili, da mora zadevo preiskati KPK.

Na KPK so navedli, da je to letos že šesti prekrškovni postopek zoper funkcionarja s področja omejitev poslovanja. Kot ugotavljajo, je tovrstno neporočanje precej pogosto, kar vodi tudi v prekrškovne postopke. "Ključno pa je, da funkcionarji dosledno in pravočasno poročajo o povezanih subjektih in njihovih spremembah organu, pri katerem so zaposleni, saj je ta zavezan spoštovati omejitve oziroma prepovedi poslovanja. Poleg predavanj in usposabljanj komisija zato med drugim poudarja vlogo pooblaščenca za integriteto, ki bi funkcionarje sproti seznanjal z njihovimi obveznostmi in jih opozarjal na morebitne nepravilnosti, da do njih ne bi prišlo."
Ob tem so znova opozorili na potrebo po izboljšanju sedanjega zakona v delu, ki govori o omejitvah poslovanja in nezdružljivosti funkcij. Zakon namreč trenutno predvideva le prekrškovne sankcije, če se kršitev nezdružljivosti ne odpravi oziroma če obveznost ni izvedena v zakonsko določenem roku. Za dolgotrajne kršitve, kot na primer v primeru poslanca Gregoriča, pa v zakonu trenutno niso predvidene nobene sankcije.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje